logo
    • A+
      A
      A-

    • Barvna tema

notfound

Ciperpajnski mlin

Ciperpajnski mlin Rafaela Pavličila, mlinar Dušan Stajnko in članice Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri DU Ljutomer

Včeraj smo v muzeju Splošne knjižnice Ljutomer ob Letu prleških vrednot in vinske kulture v občini Ljutomer pripravili zanimiv dogodek. Ob gostih, ki ohranjajo naše prleške vrednote, smo preživeli lep večer.

Na dogodku smo predstavili zgodbo o Ciperpanjskem mlinu Rafaela Pavličiča, ki pripoveduje o grenki usodi mlinarske družine. Avtor nam je glasbeno pripoved izvabljal tudi iz svoje tamburice.

Zgodba se mu je porodila ob sprehajanju v okolici nekdanjega Ciperpanjskega mlina, v sebi pa nosi pridih njegovih družinskih prednikov. Avtor nam je zaupal, da že snuje novo zgodbo o vojaku iz Stročje vasi. Ledinsko ime Zipperwald (nemško) je po prleško Ciperpajn (območje med Babinci do mejnika v Stročji vas). Ob Ščavnici se je do srede 19. stoletja bohotil mogočen hrastov, potem so ga žal posekali. Danes je ostal le še delček ciperpajnsikega ozemlja preko čistilne naprave v smeri Pristave in Cvena.

Knjižico Ciperpajnski mlin lahko brezplačno prejmete v ljutomerski knjižnici.

Rafael vodi 6 tamburaških skupin (osnovnošolcev in tudi žensko tamburaško skupino iz Cvena), ki skupaj štejejo kar 70 članov, z igranjem na tamburice pa ohranjajo kulturno dediščino in vrednote Prlekije.

Dušan Stajnko je prevzel vodenje njihovega družinskega mlina v Gajševcih kot 17-letni gimnazijec ob tragični očetovi nesreči. Ni si želel postati mlinar, a so ga v to prisilile okoliščine. Na začetku ga stranke niso jemale resno, ker je bil mlad, majhen in suh mladenič. Kasneje je posel z mlinom stekel, mlin je prenovil in mu dodal ponudbo v skladu s povpraševanjem. Predstavil nam je svojo življenjsko zgodbo (mlin je bil že v dedkovih, kasneje v očetovih in sedaj Dušanovih rokah). Ima dva sinova, ki pa se še zdaj, kot osemnajstletnika ne vidita kot mlinarja v domačem mlinu.

Mlin Stajnko je danes uveljavljen ponudnik moke in kaše.

Dušan in Danica ob poletnih mesecih gostita pesnike in glasbenike; vsako leto je pri njih Jazz koncert, ki ga organizira Društvo 29 A iz Logarovcev.

Članice Sekcije za ohranjanje kulturne dediščine pri DU Ljutomer, ki jo vodi Danica Makoter, so nam najprej praktično pokazale, kako se naredijo izdelki iz testa: žemljica, kajzerica, vrtojek, klipič, ptički. Udeleženci dogodka so lahko sami poskusili izdelati naštete produkte iz testa. Med njimi je bila tudi naša županja Olga Karba.

Članice so nam ponazorile postopek izdelave testa in izdelkov, predstavile svoje delo na področju ohranjanja kulturne dediščine: kulinarika, razstave, kuharska knjiga, tipanka, izdelava našitih grbov, zbiranje šeg, navad, pregovorov in zgodb o vinogradništvu.

Dva pladnja izdelkov sta se spekla v slaščičarni Flo Cukeraj, za vinsko spremljavo pa je poskrbelo Vinogradništvo Kosec iz Radomerščaka.

Po predstavitvi je bila degustacija pripravljenih dobrot. Za vinsko spremljavo pa je poskrbelo Vinogradništvo Kosec iz Radomerščaka.

Foto: Splošna knjižnica Ljutomer

Pravice pridržane @2025 Splošna knjižnica Ljutomer. Izdelava & vzdrževanje: RAJKOM.SI
IZJAVA O ZASEBNOSTI

Naše spletno mesto uporablja piškotke. To so majhni podatkovni drobci, ki jih spletni strežnik ob obisku ponudi vašemu brskalniku. Ta jih običajno shrani na vaš računalnik oziroma mobilno napravo, ob poznejših obiskih pa se shranjeni piškotek iz brskalnika ponovno pošlje strežniku. Piškotki se uporabljajo za shranjevanje nastavitev, vodenje seje posameznega uporabnika, razlikovanje med uporabniki in za njihovo sledenje na spletišču (lahko tudi med večimi spletišči). Nadzor nad nalaganjem piškotkov, pregled njihovih lastnostni in njihovo brisanje so možni v nastavitvah vašega spletnega brskalnika ali z uporabo dodatnih vtičnikov v njem.

Piškotke razlikujemo glede na naslednje značilnosti:

1. začasni (in sejni) ali trajni piškotki,
2. lastni piškotki ali piškotki tretjih oseb.

Sejni piškotek je piškotek, ki se samodejno izbriše, ko brskalnik zaprete, medtem ko trajni piškotek ostane shranjen v brskalniku, dokler ne mine določeno obdobje (kar je lahko nekaj minut, dni ali več let).

Lastne piškotke postavi spletno mesto, ki ste ga obiskali, piškotke tretjih oseb pa postavi zunanja partnerska spletna storitev, ki je v spletno mesto vključena zaradi želene funkcionalnosti.

Katere piškotke uporabljamo na naši spletni strani?

Na spletnem mestu uporabljamo piškotke analitične storitve Google Analytics, ki so tako trajni in začasni (sejni piškotki), in pištotke vtičnika WordPress Statistics. Storitev uporabljamo za namen analiziranja prometa (štetje obiskovalcev, identifikacija brskalnikov in preživet čas uporabnika na strani, težave pri navigaciji itd.). Omogočajo nam, da ocenjujemo doseg in zanimivost naših prispevkov in odziv na občasne medijske akcije, ki jih izvajamo. Vse podatke uporabljamo interno in zgolj v namen izboljševanja našega spletnega mesta.

Kaj pa piškotki, ki so vezani na vtičnike družbenih omrežij?

Piškotki, ki so vezani na vtičnike družbenih omrežij nam omogočajo, da v vsebino svojega spletnega mesta integriramo njihove produkte – tako lahko obiskovalci delite vsebine s svojimi prijatelji oziroma drugimi povezanimi osebami (različni gumbi, kot so všeč mi je, deli vsebino, priporoči …). Vtičniki uporabljajo piškotke, da lahko družbena omrežja identificirajo svoje člane, ko ti pridejo na spletno mesto z vtičnikom. Če ob obisku našega spletnega mesta niste prijavljeni v posamezno družbeno omrežje (ali niste njegov član), pa je potrebno soglasje za nalaganje piškotkov s strani vtičnikov.

Druge povezave

Na spletnem mestu lahko najdete povezave do drugih spletišč, ki niso pod našim upravljanjem. Za spoštovanje zasebnosti oziroma za vsebino teh spletišč ne odgovarjamo, obiskovalcem preprosto le nudimo povezave, prek katerih lahko pridejo do uporabnih informacij s področja informacijske varnosti.